in

Zakaj plin in jedrska energija začasno postajata zelena vira

Evropska komisija je še uradno potrdila odločitev, da zemeljski plin in jedrsko energijo opredeli kot prehodna zelena vira energije pri doseganju brezogljične družbe. Po poročanju Financial Timesa so odločitvi nasprotovali komisarji iz Avstrije, Španije in Portugalske. Temu, da sta plin in jedrska energija opredeljena kot zelena vira, nasprotujejo tudi v manjšem številu držav članic, delu evropskega parlamenta in v okoljevarstvenih organizacijah. Avstrija in Nizozemska sta včeraj napovedali, da bosta tožili evropsko komisijo pred sodiščem EU v Luksemburgu, če sprejetja akta ne bosta preprečila evropski svet ali evropski parlament in bo stopil v veljavo (spremembe delegiranega akta niso mogoče).

1.Zakaj sta se zemeljski plin in jedrska energija znašla v tem delegiranem aktu taksonomije?

Za opredelitev, da sta zemeljski plin in jedrska energija prehodna »zelena vira« energije, dokler ne bodo doseženi cilji brezogljične družbe, so se v evropski komisiji odločili zato, da bi k investicijam v te projekte privabili tudi zasebni sektor. Po ocenah evropske komisije bo za prehod v brezogljično družbo, ki jo želi EU doseči do leta 2050, potrebnih 350 milijard evrov investicij.

Odločitev evropske komisije pa je sporna. Taksonomija (klasifikacija) ni instrument energetske politike EU, države članice si svojo energetsko mešanico določajo same. Klasifikacija ima lahko posledice tudi za odločitve glede vlaganj v obnovljive vire energije (sončno oziroma fotovoltaiko, vetrne elektrarne…).


2.Kako “zelena” sta z odločitvijo komisije v tem prehodnem obdobju torej postala jedrska energija in zemeljski plin?

Ta oznaka ne bo veljala za ves zemeljski plin in vso jedrsko energijo. Nove jedrske elektrarne bodo morale biti zgrajene po najnovejših standardih in bodo morale imeti dolgoročni načrt shranjevanja jedrskih odpadkov. Plinske elektrarne bodo oznako zelenega vira dobile ob izpolnjevanju strogih kriterijev za izpuste ogljikovega dioksida.

Presenetljivo pa je, da se evropska komisija za opredelitev zemeljskega plina kot prehodnega zelenega vira odloča v času močno naraslih cen tega energenta in geopolitične krize zaradi Ukrajine, ki znova opominja na odvisnost Evrope od ruskega plina.


3.Evropska unija iz več sto milijard evrov vrednega paketa za okrevanje gospodarstva namenja za prehod v brezogljično družbo 37 odstotkov sredstev. Je denar predviden tudi za gradnjo novih jedrskih elektrarn?

Za zdaj ne, toda spremembe niso izključene. Prav tako bi lahko države članice opredelitev evropske komisije, da sta plin in jedrska energija zelena vira, izkoristile za upravičevanje proračunskih vlaganj v te tehnologije. Evropska investicijska banka zaradi nasprotovanja investitorjev nakazuje, da morda ne bo sofinancirala gradnje plinskih in jedrskih elektrarn. Odločitev, ali bo ugodna finančna sredstva bankam za takšne projekte namenila Evropska centralna banka, pa v Frankfurtu tudi še ni sprejeta.

4.Avstrija, Nizozemska, Nemčija in Švedska nasprotujejo klasifikaciji evropske komisije, večina članic EU pa ne, med njimi tudi Slovenija. Zakaj prihaja do teh razlik?

Gre za različne poglede, kako doseči ogljično nevtralnost, in različne izhodiščne položaje držav glede na obstoječo energetsko mešanico. Francija zelo zagovarja jedrsko energijo, ki pokriva 70 odstotkov njenih energetskih potreb, napovedali so milijardna vlaganja v nove jedrske centrale, zasebni kapital pa bi tamkajšnjim energetskim podjetjem, ki imajo finančne težave, prišel prav. Na Poljskem in Češkem, kjer so precej odvisni od termoelektrarn, vidijo jedrsko energijo kot nujni vir, da bi se lahko odpovedali premogu.

Nasprotnice včeraj sprejete klasifikacije v evropskem svetu ne morejo preprečiti njene potrditve, ker nimajo kvalificirane večine (vsaj dvajset držav s skupno vsaj 65 odstotki prebivalstva EU). Vprašljivo je tudi, ali bodo nasprotniki zbrali ustrezno večino v evropskem parlamentu. Trenutno naj bi jim manjkalo okoli sto poslanskih glasov.