in

Valicon: Zaskrbljenost in pesimizem od izbruha vojne v Ukrajini višja kot kadarkoli v času epidemije

Raziskava je poleg slovenske javnosti zajela tudi prebivalce Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Med državami je moč opaziti veliko podobnosti, pa tudi določene razlike v pogledu na odgovornost za vojno in morebitne posledice.

V vseh štirih državah je stopnja zaskrbljenosti zaradi vojne v Ukrajini izrazito visoka. V tej raziskavi je definirana kot absolutna razlika v deležih med bolj ali zelo zaskrbljenimi in manj ali sploh ne zaskrbljenimi.

Najvišja stopnja zaskrbljenosti je na Hrvaškem, kjer le-ta po navedbah družbe Valicon znaša 85, nato sledijo Slovenija (81), Bosna in Hercegovina – BiH (79) in Srbija (74).

Tudi ocene, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slabše, so zelo pesimistične. Predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem je indeks optimizma izrazito negativen – v Sloveniji 67 odstotkov ljudi meni, da gredo stvari na slabše, na Hrvaškem pa 69 odstotkov.

Podobno kot pri zaskrbljenosti za Slovenijo in Hrvaško velja, da je pesimizem na višji stopnji kot kadarkoli v času epidemije, medtem ko je javnost v preostalih dveh državah manj pesimistična kot v času vrhunca pandemije covida-19.

Raziskava je obravnavala tudi vprašanje, koga javnost krivi za vojno. V Sloveniji so vprašani na prvo mesto postavili Rusijo (71 odstotkov), na drugo mesto pa ZDA (37 odstotkov). Dobra petina jih meni, da je kriva zveza Nato (22 odstotkov), ena šestina za vojno krivi Ukrajino (17 odstotkov), dobra desetina (11 odstotkov) pa EU. Možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek deležev višji od 100 odstotkov.

Dokaj podobni slovenskim so odgovori na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini je mnenje bolj enakomerno razdeljeno, povsem drugačna pa je slika v Srbiji. Tam za vojno v Ukrajini večina anketirancev krivi ZDA (60 odstotkov) in zvezo Nato (51 odstotkov).

Med poglavitne zaskrbljujoče posledice vojne so se po mnenju slovenske javnosti uvrstili strah pred širitvijo vojne izven Ukrajine (20 odstotkov), dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13 odstotkov), možnosti sevanja zaradi jedrskega orožja ali poškodb reaktorjev (13 odstotkov), dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin (12 odstotkov) in dodatno povišanje cen energentov (11 odstotkov).

Raziskava je bila izvedena kot ena od rednih meritev v sklopu #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljujejo v letu 2022, spremljale pa bodo tudi odzive na vojno v Ukrajini, je družba Valicon zapisala v sporočilu za javnost.

Raziskavo #Novanormalnost je družba Valicon opravila v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. V njej je med 4. in 6. marcem sodelovalo po 517 ljudi iz Slovenije in BiH, 505 iz Srbije in 535 iz Hrvaške.