in

V skupini BRICS brez obsodbe ruskega napada

Evropske države so skoraj povsem enotne: sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino so uvedle vse, razen Belorusije in Srbije, pa še slednja, zaveznica Moskve, je podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine. Sankcijam se je pridružila celo tradicionalno nevtralna Švica. Včeraj je bila Rusija priča diplomatskemu protestu tudi na širšem mednarodnem prizorišču na dveh forumih, ki sta zasedala v Ženevi. Med videonagovorom zunanjega ministra Sergeja Lavrova (v Švico ni mogel priti zaradi izrecne prepovedi preleta s strani Poljske in Estonije) je kakšnih 140 diplomatov najprej zapustilo zasedanje konference o razorožitvi, da je dvorana ostala po večini prazna, nato pa med govorom Lavrova še zasedanje Sveta OZN za človekove pravice.

Predvidoma danes pa bo v New Yorku generalna skupščina OZN glasovala o resoluciji, ki obsoja ruski napad na Ukrajino in zahteva umik njene vojske. V ozadju so potekala velika diplomatska prizadevanja za glas vsake države za ali proti. Rezultat bo povedal, kako na ruski napad gledajo širše po svetu. Nekaj velikih držav pa je že pokazalo, da niso pripravljene obsoditi ruskega napada in Moskve pahniti v politično osamo.

Indija presenetila

Veliko presenečenje je pripravila Indija, trenutno nestalna članica varnostnega sveta, kjer se je vzdržala v nedavnem glasovanju o resoluciji, s katero bi obsodili ruski napad. Največja svetovna demokracija ima sklenjeno strateško partnerstvo z ZDA. Vendar je povezana tudi z Rusijo, od katere kupi veliko orožja, nazadnje izpopolnjeni raketni sistem zemlja–zrak S-400, zaradi česar so ji v ZDA celo žugali s sankcijami. »Rusija je edina stalna članica varnostnega sveta, ki nam je skozi leta pomagala pri nekaterih za nas najpomembnejših vprašanjih«, vključno v sporu s Pakistanom glede regije Kašmir, je za indijski portal ThePrint dejal nekdanji indijski veleposlanik pri OZN Asoke Mukerji. V New Delhiju ob diplomatski hoji po vrvi omenjajo tudi dediščino države, ki je soustanoviteljica gibanja neuvrščenih.

Podobno kot v vladi Narendre Modija razmišljajo tudi v drugih državah skupine BRICS (po začetnicah članic), v katero so povezane velike gospodarske sile zunaj skupine G7. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa pravi, da ni naklonjen opredeljevanju, in poziva k mediaciji za rešitev spora v okviru OZN. V Afriki so odzivi sicer mešani, najhitreje sta napad obsodili Gana in Kenija, slednja v varnostnem svetu, Afriška unija je pozvala k premirju, številne države pa se niso opredelile. Rusija je v zadnjem času na celini zelo dejavna gospodarsko in tudi vojaško.


Kitajska z nejasnim stališčem

Jair Bolsonaro, predsednik Brazilije, članice BRICS, je tudi dejal, da bo njegova država ostala nevtralna. Bolsonaro je bil na obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu teden dni pred napadom na Ukrajino. Napad je obsodila vrsta držav Latinske Amerike, od Peruja in Argentine do Mehike in novega čilskega predsednika Gabriela Borica, na stran Moskve so stopile njej tradicionalno bližnje države, Kuba, Venezuela in Nikaragva. Bolivija je vojno obsodila, odgovornost pa pripisala tako Rusiji kot Natu.

Kitajska, ob Rusiji peta članica BRICS, se odziva nejasno kljub Putinovemu obisku v Pekingu tik pred napadom in podpisu odmevne skupne izjave o položaju v svetu. V varnostnem svetu se je vzdržala. Predstavnik zunanjega ministrstva Wang Wenbin je na neposredno vprašanje o stališču Pekinga dejal, da se bo Kitajska odločala »glede na vsebino zadeve same« in da je treba spoštovati ozemeljsko celovitost vsake države (kar je zanjo posebej pomembno zaradi vprašanja Tajvana), ni pa ruskega dejanja obsodila.

Drugod v Aziji je hunta v Mjanmaru ocenila, da je ruski napad upravičen. Pakistan je še ena država, ki pravi, da se ne bo opredeljevala. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da ne bo prekinil stikov ne z Rusijo ne z Ukrajino, in poziva h koncu spopadov, ni pa napada obsodil. Turčija je sicer za vojaške ladje napovedala zaprtje ožin Bospor in Dardanele, ki sta vstopni točki za Črno morje, vendar verjetno ne bi ustavljala ruskih ladij, ki se vračajo v matično pristanišče. Izraelski zunanji minister Jair Lapid pa je včeraj dejal, da bo njegova država v generalni skupščini podprla resolucijo z obsodbo ruskega napada. Dejal je, da ima njegova država do tega »moralno dolžnost in zgodovinsko obvezo«. Manj je do Moskve kritičen premier Naftali Bennett, ki se je ponudil za posrednika med Moskvo in Kijevom. ba