in

V Opatijo s smučkami na avtomobilu

Tik pred zimskimi počitnicami smo obiskali Opatijo, saj smo želeli preveriti, kaj biser Kvarnerskega zaliva ponuja v prihajajočih dneh. Medtem ko so valovi udarjali ob pečine tik pod nogami kipa Dekle z galebom, se nam je pogled usmeril proti zasneženim vrhom Risnjaka. Tisti trenutek, med srebanjem jutranje kave na sončni terasi hotela Milenij, je padla odločitev – gremo smučat.

S smučišča se odpira pogled na Kvarner

Dobrih štirideset minut vožnje iz Opatije in le nekaj več kot 20 kilometrov nad Reko se domačini lahko pohvalijo z manjšim družinskim smučiščem z vso potrebno infrastrukturo, ki jo imajo vsi večji smučarski centri. Kot pove zgovorni prodajalec smučarskih vozovnic, ki ne skriva navdušenja nad našo željo preveriti lokalno smučišče, se smučarski rekreacijski center Platak glede prog nikakor ne more kosati z našimi večjimi smučišči. »Ima pa nekaj, česar nima nobeno vaše smučišče – pogled na Kvarnerski zaliv, vse do Krka in naprej na Cres,« pove. Na naše opozorilo, da imamo kljub vsemu Slovenci s Kanina pogled na morje, zamahne z roko: »Ne tako blizu kot mi.«

Res! Pogled z vrha smučišča, kamor pripelje sedežnica z začetka 80. let prejšnjega stoletja (menda naj bi prišla kar iz Sarajeva), v naslednji sezoni jo bo nadomestila že nova, veliko hitrejša štirisedežnica, vzame dih. Če nič drugega, se je že zaradi tega pogleda splačalo preveriti smučišče. Smučišče, ki leži med 1100 in 1363 metri nad morjem, je po težavnostni stopnji primerno za začetnike, sedem kilometrov prog je dovolj širokih tudi za uživanje v daljših zavojih. Glede snega pa – kot iskreno pove Marino Smeraldo, vodja SRC Platak, se domačini radi pošalijo: »Imaš smuči za smučati in druge za na Platak.« Šalo na svoj račun utemelji z dejstvom, da je Platak kamnito pogorje, zato potrebujejo za pripravo smučarskih prog pol metra snega, samo da pokrijejo kamne in skale. »Dodatnega pol metra nato potrebujemo, da pripravimo smučišče. Vsake snežinke, ki jo doda še narava, smo veseli,« pove in razkrije podatek, da imajo zato 14 snežnih topov, od tega tri statične, druge premikajo ob progah po potrebi. Časov, ko so Rečani smučali do sredine aprila, se sogovornik ne spominja, kljub vsemu pa verjame, da bodo smučišče zaprli šele v začetku marca.

Če niste pomislili, da bi v Opatijo vzeli s seboj smučarsko opremo, jo lahko dobite tudi na Platku. »Izposojamo tudi sani, saj smo del proge ogradili in namenili sankačem,« je povedal Smeraldo in omenil, da je pred prihodom na Platak vseeno dobro preveriti trenutne vremenske razmere. Zaradi bližine morja na eni in gorske verige na drugi strani se zelo hitro naredi megla, ki se lahko v nekaj urah spusti v dolino ali pa ostane ves dan.

Zgodovina na vsakem koraku

Ker ima večina lokalov še vedno omejen delovni čas, v večernih urah vsekakor priporočamo romantičen sprehod ob morju. Opatija slovi po svoji idilični 12-kilometrski poti, imenovani Lungomare, ki se na eni strani začne v ribiški vasi Volosko in skozi Opatijo vodi do Lovrana. Za romantične duše je očarljiv ves stari del mesta, ki so ga z arhitekturo zaznamovali avstro-ogrski vladarji, ki so si tam gradili bogate pisane vile. Večina teh vil je danes spremenjenih v romantične butične hotele, nekatere je žal pokopala denacionalizacija. Zagotovo mejnik v turizmu predstavlja Villa Angiolina, ki jo je leta 1844 za svojo ljubezen dal zgraditi Ignio Scarpa, pred njo pa leži najbolj znan park v Opatiji, odprt tudi za javnost. V stavbi, ki je v notranjosti bogato okrašena, od leta 2007 deluje Muzej turizma, v njej boste izvedeli zgodbo o kipu Madonna del Mare. Ta je včasih stal na sprehajališču Lungomare, in čeprav je njegovo domovanje zdaj v muzeju, Madonna še vedno bedi nad dušo grofa Kesselstada. Ta je leta 1891 tragično izginil v nevihti… Na njeno mesto so postavili kip, ki se imenuje Dekle z galebom in je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Opatiji. Dekle z galebom ni le prekrasna umetnostna stvaritev, temveč je postala simbol Kvarnerskega zaliva. Pojavlja se na skoraj vsaki razglednici, domačini pa ji ljubeče pravijo nimfa. Kdo je dekle z galebom v resnici? Skoraj 55 let je bila identiteta dekleta skrivnost. Dokler ni Jelena Jendrašić iz Crikvenice razkrila svoje vloge pri stvaritvi kipa. Kiparju Zvonku Caru je služila kot model. Umetnik prave identitete dekleta sprva ni želel razkriti.