in

Tina Šantl Temkiv, mikrobiologija na Danskem: Biti moraš do minute točen

Točnost, hygge in individualizem, a hkrati visoka stopnja družbene odgovornosti med drugim opredeljujejo vsakdan na Danskem, katerega del je Tina Šantl Temkiv že dobrih 13 let.

Zgodba z Dansko, kjer naša sogovornica živi že dolgo, se je začela precej spontano. »Bolj po naključju kot ne sem našla razpis za doktorski študij, ki me je zelo pritegnil, čeprav takrat nisem še niti diplomirala. Prijavila sem se, vendar nisem nič pričakovala,« pripoveduje mikrobiologinja, ki je doktorirala na Univerzi v Aarhusu v Roskildeju blizu Köbenhavna. »Stara sem bila 26 let, ko sem odšla na podiplomski študij, in sploh nisem razmišljala, kako ti selitev za tri leta v tujino spremeni življenje.«

V doktorski disertaciji je preučevala, kako mikroorganizmi v atmosferi vplivajo na tvorbo oblakov in padavin. Na precej novem področju pa slovenska znanstvenica deluje še danes, ko je zaposlena na oddelku za biologijo v Aarhusu. Zaposlitev je ključni razlog, da je Šantl-Temkivova na Danskem tudi ostala, saj so tam možnosti delovanja na tem področju zanjo neprimerljivo boljše kot v Sloveniji. Njene raziskave se namreč osredotočajo na podnebne spremembe na Arktiki in tako deluje predvsem na Grenlandiji. Vseeno pa je bila kar nekaj časa tudi na severu v prekarnem položaju, tako da je začasno živela celo na Švedskem in Islandiji.

Kot se spominja svojih prvih let po selitvi, se je dolgo želela vrniti v Slovenijo. »Na Danskem se nisem počutila doma, kar je verjetno dokaj razumljiv odziv, saj se kot tujec vedno počutiš nekoliko na obrobju. A po vseh teh letih se zdaj tu dobro počutim. Všeč so mi kultura, ljudje in način, kako stvari delujejo,« pravi mikrobiologinja.

Ko govori o bivanjskem okolju, pa omeni, da ji v primerjavi z rodno deželo manjka predvsem divja narava, saj so naravne površine na Danskem večinoma spremenjene v kmetijska zemljišča. Sicer pa za najmanjšo nordijsko državo, kjer je življenjski standard visok, pravi, da socialne razlike niso tako velike. »Tu ni veliko bogatih. Progresivni davčni sistem marsikoga odvrne, da bi služil čez določeno vsoto.«

Točnost in manj spontanosti

Nekaj, česar se je morala mikrobiologinja na Danskem že takoj naučiti, je bila točnost, ki se je ljudje držijo brez izjeme. »Biti moraš do minute točen, saj nimajo tolerance do ‘akademskih četrt’. Tega se moraš resnično navaditi, tako v službi kot v zasebnem življenju. Ko organiziraš druženje, veš, da bodo Danci pozvonili ob dogovorjeni uri, preostali, tukaj imamo namreč precej mednaroden krog prijateljev, pa bodo pogosto prišli nekoliko pozneje,« pripoveduje sogovornica. Poleg tega je na Danskem manj spontanosti. »Če se želiš s kom sestati, se moraš dogovoriti vsaj dva tedna vnaprej. Koledar uporabljajo tako za službene obveznosti kot tudi za zasebne stvari. In dogovorov se moraš držati.«

Se pa za druženja sicer zelo potrudijo. Vzamejo si čas in tako vse poteka v miru in s pozornostjo, še način druženja na Danskem, kjer ni navada, da bi se recimo za kavo dogovoril tik pred zdajci, opisuje Slovenka. »Kot spremljam, bi tudi rekla, da je v družabnem življenju še ena posebnost. Prijateljstva v večini primerov sežejo daleč nazaj, mogoče celo v vrtec, če ne, pa vsaj v osnovno šolo, manj novih odnosov pa nastaja po zaključeni univerzi,« svoja opažanja strne Šantl-Temkivova.

Za deželo, kjer vlada visoka stopnja individualizma, pa pravi, da jo hkrati odlikuje velika mera socialne odgovornosti, kar se je zelo očitno pokazalo tudi pri spoštovanju ukrepov med epidemijo. »Pomembno je, da individualizem ne gre čez meje drugega.« Individualizem ni egoizem. »Precej se držijo pravil, kar se ti kot tujcu morda zdi nekoliko rigidno, ampak domačini v tem vidijo smisel. Na pravila ne gledajo z individualističnega stališča. Če želim z avtom nekam priti hitreje, je zame bolje, če prekršim nekaj pravil, bi si mi rekli, ampak če pomislim še na vse druge udeležence, je za skupno dobro, da vsi upoštevamo pravila,« ponazori način delovanja danske družbe.


Sobivanje ima pomembno mesto

Če je na eni strani na Danskem precej opazen individualizem, pa je to tudi okolje, v katerem gojijo različne oblike sobivanja. »Zanimiv je koncept kolektivov, v katerih ljudje sicer živijo ločeno, vendar do različnih stopenj povezani z drugimi v bivanjski skupnosti. Velikokrat imajo skupne obroke in določene stvari kupujejo skupaj.«

Mlajši živijo kot sostanovalci v skupnem stanovanju, kjer se v kuhanju za vse člane bivanjske skupnosti izmenjujejo med sabo. Skupnostno življenje pa prakticirajo tudi družine. »Živijo v posamičnih hišah, imajo pa skupne prostore in so med seboj povezani, tudi recimo na način, da kuhajo skupaj. V naseljih vrstnih hiš pa se stanovalci povežejo v akcijah za urejanje okolice in podobno.«


Umetnost dobrega življenja

Med dejavnike kakovosti življenja na Danskem brez dvoma sodi tudi hygge, ki ga razlagajo kot občutek pripadnosti in topline, trenutek udobja in zadovoljstva. Gre za ugodje in uživanje, kar pa se lahko nanaša na marsikaj. Za hygge Tina Šantl Temkiv pravi, da je »vseprisoten, vendar ga je težko opisati. Gre za odnos do življenja. Da iz trenutka narediš nekaj posebnega, pozitiven dogodek.« Pa naj bo to branje ob sveči ali kaminu, prijetna večerja s prijatelji, sprehod ali pa kar koli drugega, kar te navdaja z dobrim občutkom. To je kultura Dancev, ki jo je, sedaj ko bere danske knjige o vzgoji otrok, naša rojakinja, ki je pred dvema letoma postala mama, še drugače in vse bolj razume.