in

Putin sosednjim državam: Ne stopnjujte napetosti

»Nobenih slabih namer nimamo proti našim sosedom. In svetoval bi jim, da ne zaostrujejo razmer, da ne uvajajo omejitev. Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje,« je v televizijskem prenosu povedal Vladimir Putin.

Nadaljeval je, da trenutno ne vidijo kakšne potrebe po zaostrovanju ali slabšanju odnosov, povzema tiskovna agencija Reuters. »In vse naše akcije, če se pojavijo, so vedno izključno odgovor na kakšne akcije proti Ruski federaciji,« je poudaril.

Kremelj je medtem danes opozoril, da sedaj ni čas za razdeljenost Rusov. »Sedaj ni čas, da smo razdeljeni,« je odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov na novinarsko vprašanje glede pozivov iz Rusije, naj se konča vojno. »Sedaj je čas, da se združimo, da se združimo okoli našega predsednika,« je dodal.

Glede rusko-ukrajinskih pogajanj je ocenil, da trenutno ne potrebujejo posrednika, saj lahko stališča jasno izražata obe strani. Prepričan je, da je sedaj pravi čas za te pogovore, ki pa bi morali potekati v miru, o njih pa naj ne bi smelo biti javne razprave, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Trenutno pogovori še niso prinesli nobenih dokumentov, ki bi jih lahko podpisali, je dodal. Peskov je danes še dejal, da trenutno niso načrtovani novi pogovori med Putinom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Nato proti območju prepovedi preletov nad Ukrajino

Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal. Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino je danes na zasedanju bila omenjena, vendar se zaveznice strinjajo, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države, je povedal Stoltenberg.

Generalni sekretar je sicer ocenil, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti in uničenja. Opozoril je na tveganja za Gruzijo, Moldavijo in BiH ter pozval h krepitvi pomoči zavezništva Gruziji in BiH v luči ruske grožnje.


Pahor: Zaprtje zračnega prostora je zelo tvegan predlog

»Predloga ne podpiram. Pravno ni utemeljen, politično pa je zelo tvegan,« je danes o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino poudaril slovenski predsednik Borut Pahor. Hkrati je sicer ponovno obsodil rusko agresijo na Ukrajino in poudaril, da Rusija ni imela »nobene moralne upravičenosti« uporabiti silo proti Ukrajini, ne glede na vse zadržke, ki jih ima. Kot pozitivno je ocenil veliko enotnost, ki jo je mednarodna skupnost izkazala v obsodbi ruskega napada.

Zagotovil je tudi, da »bomo Ukrajini pomagali na vse mogoče načine«. “Vemo, da se zdaj v Ukrajini v marsičem odloča o prihodnosti evropskega miru in varnosti,« je dejal Pahor.

Obrambni minister Matej Tonin je ob tem na isti novinarski konferenci pojasnil, da je tudi premier Janša ob zavzemanju za uvedbo območja prepovedi letenja povedal, da je ta možnost »v tem trenutku nerealna«, da pa gre predvsem za ukrajinski predlog, kako bi bolj uravnotežili razmerje sil na terenu. Tudi v Natu ni podpore temu predlogu, je dejal Tonin in spomnil, da se Ukrajini pomaga na drugačne načine, tudi z orožjem in tehniko.

Hkrati je Tonin spomnil še, da je Janša s poljskim kolegom predlagal hitrejšo vključitev Ukrajine med članice EU. To je skupaj s poljskim kolegom podprl tudi Pahor.

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič je medtem na današnji novinarski konferenci v Ljubljani Nato ponovno pozval, naj nad Ukrajino vzpostavi območje prepovedi poletov. Poudaril je, da podobni napadi, kot je bil današnji napad na ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporižje, predstavljajo grožnjo za celoten svet, ne zgolj Ukrajino. Brodovič je Zahod prav tako pozval, da proti Rusiji uvede še strožje sankcije.


Svet ZN za človekove pravice podprl preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic v Ukrajini

Svet ZN za človekove pravice je danes z veliko večino podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi preučila domnevne kršitve človekovih pravic s strani Rusije v Ukrajini ter te dokumentirala. Komisija naj bi ob tem imenovale odgovorne, ki bi jim lahko nato sodili, je razvidno iz danes sprejete resolucije.

Ukrajinska veleposlanica Jevgenija Filipenko se je zahvalila za podporo. »Cel svet je proti tebi,« je ob tem še dejala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je najvišji preiskovalni organ, ki ga lahko vzpostavi Svet ZN za človekove pravice.

Svet je v resoluciji najostreje obsodil »kršenje človekovih pravic in zlorabe ter kršenje humanitarnega mednarodnega prava v okviru agresije Ruske federacije proti Ukrajini«. Rusijo so pozvali, naj nemudoma preneha spopade. Vlado v Minsku pa, naj ne podpira več dejanj Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Resolucijo je podprlo 32 od 47 članic sveta, 13 se jih je vzdržalo, med njimi Kitajska, Rusija in Eritreja pa sta bili proti. Med podporniki je tudi Slovenija, kot je že v četrtek v nagovoru v svetu dejal zunanji minister Anže Logar.

Že v sredo je ruski napad obsodilo 141 članic Generalne skupščine ZN v New Yorku.