in

Pionirke slovenske arhitekture, urbanizma in oblikovanja

Predstavitev izbranih projektov slovenskih ustvarjalk, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA zasnovala Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, iz bogatega arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja izpostavlja pomembna dela, ki so le redko razstavljena in postavljena na ogled javnosti. Razstava, ki je zasnovana večplastno, poudarja kakovost del in kompleksnost idej ter razkriva ustvarjalno moč teh avtoric.

»Za izbor arhitektk, gradbenic, urbanistk, krajinskih arhitektk, oblikovalk in drugih strokovnjakinj se odločamo na podlagi raziskave gradiva, ki nam ga uspe najti o posameznih avtoricah. Običajno nas tudi same ustvarjalke opomnijo na svoje sodobnice, morda tudi sošolke, katerih dela poznajo, ker menijo, da bi jih bilo vredno raziskati in izpostaviti,« o procesu nastajanja serije razstav V ospredje, ki posvečajo pozornost sicer pogosto anonimni ženski ustvarjalnosti, pojasnjuje vodja Centra arhitekture Slovenije in ena od snovalk razstave Barbara Viki Šubic. Pestrost nabora avtoric, dodaja sogovornica, potrjuje tudi raznolike vloge, v katerih so se v različnih okoliščinah nekoč znašle ustvarjalke in jih imajo morda še danes, kar vpliva tudi na značaj njihovih projektov. Tokrat so razstavljena dela devetih ustvarjalk, ki so delovale oziroma delujejo na področju arhitekture, grafičnega oblikovanja in urbanizma, torej v poklicih, ki so veljala oziroma veljajo za moška. Tako tudi družbene okoliščine ženskega ustvarjanja ponazarja izkušnja, ki jo posreduje Barbara Viki Šubic: »Nekoč je ena od avtoric dejala, da je dopoldan delala z možem v biroju, njeni samostojni projekti pa so se večinoma razvijali ponoči, ko se je vloga mame na dnevni ravni zaključila in je kuhinjska miza postala ustvarjalni prostor.«

Od celostne grafične podobe do letečih preprog

Na tokratni razstavi, ki bo v galeriji DESSA na ogled do 19. maja, je arhitektka in oblikovalka tekstila Nada Bevk med drugim predstavljena s svojo prvo avtorsko razstavo na Bienalu industrijskega oblikovanja leta 1981. Za ustvarjanje arhitektke, ki je diplomirala pri Edvardu Ravnikarju, in njeno delo s tekstilom je bila ključna petletna izkušnja življenja na Danskem, kamor je odšla po zaključku študija. V oblikovanju tekstila je združila stare tehnike ter lastni in sodobni likovni izraz. Dr. Živa Deu, ki je postala prva slovenska arhitektka z nazivom redne profesorice na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in je načrtovala predvsem zunanje ureditve, se je podpisala pod številne arhitekturno-teoretske raziskave. Njena bibliografija s skoraj 1000 enotami in 14 monografijami je izjemna. Med njenimi deli so analiza Štanjela po drugi svetovni vojni in zasnova njegove razvojne vizije, izdala pa je tudi priročnik Tipologija bohinjskih planin, v katerem so predstavljeni planšarski objekti in načini njihovega vzdrževanja ter obnove.

Urbanistka Kaliopa Dimitrovska Andrews je na razstavi predstavljena s stanovanjsko sosesko Bitnje-Kranj, ki jo je skupaj s soavtorjem Sašem Dallom leta 1984 strukturirala kot mesto, v soavtorstvu z Vladimirjem Koželjem pa je ustvarila tudi natečajni predlog urbanistično-oblikovne zasnove stanovanjske soseske Poljane. Alenka Kocuvan Polutnik je arhitektka in krajinska arhitektka, ki je s prenovo starega mestnega jedra leta 1985 pustila močan pečat v Celju; na postavitvi si je mogoče ogledati tudi predstavitev arhitektke in mednarodno priznane umetnice Marjetice Potrč, ki se pri svojem delu ukvarja z vprašanji družbenega prostora, infrastrukture in naravnih virov. Eta Sadar Breznik je arhitektka, ki je svoje zanimanje za prostor prelila v ustvarjanje tkanih prostorskih instalacij, katerih izbor je nanizan na aktualni razstavi, med pionirkami pa je tudi urbanistka dr. Metka Sitar, ki predstavljena s projektom Maribor k Dravi iz leta 1997. Pozornost je posvečena tudi projektom Judite Skalar, ki je sooblikovala nekatere najbolj prepoznavne grafične podobe slovenskih podjetij ter zasnovala celostno grafično podobo občine Krško, za katero je oblikovala logotip in zastavo, izpostavljeno pa je tudi delo arhitektke Jelke Šolmajer, med drugim je na ogled njen projekt športne dvorane Zalog. x