in

Opozicija ostro proti predlogu zakona o preprečevanju pranja denarja

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povzela, da je osnovni cilj predloga prenos treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, vsebuje pa tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja. »Pooblastila urada za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov se ne spreminjajo bistveno, prav tako se ne spreminjajo pooblastila inšpektorjev,« je povedala poslancem.

Predlog podpirajo v SDS in NSi, medtem ko se bodo v Konkretno in poslanski skupini DeSUS o tem odločili po končani razpravi. »Slovenija je zavezana k upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil mednarodne organizacije za finančno ukrepanje, ker nam tako zagotavljajo dostop do ustreznih mednarodnih, finančnih, upravnih in drugih informacij. Zato bomo predlog enotno podprli,« je napovedala Elena Zavadlav Ušaj iz SDS.

»Zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept dosedanjega zakona ne posegajo,« pa je menil Jožef Horvat iz NSi in ocenil, da se z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti zagotavlja učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Tudi Dušan Verbič iz Konkretno je dejal, da gre »le za manjše popravke, postavljene v želji po učinkovitejšem delovanju sistema«. Predlog zakona po navedbah Roberta Polnarja iz poslanske skupine DeSUS posega v obstoječi sistem in ga »pomembno izboljšuje«. »Kakovost uresničevanja pa bo odvisna od izvajalcev, od zaposlenih na uradu in ostalih osmih nadzornih institucijah, določenih v zakonu,« je dejal.

Ivanuša: Zakon je dobro orodje za tistega, ki je na oblasti, ampak zelo nevarno za targetirane oseb

V SNS po besedah Janija Ivanuše menijo, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, urad za preprečevanje pranja denarja pa dobiva neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posega v zasebnost. »Zakon je zagotovo dobro orodje za tistega, ki je na oblasti, ampak zelo nevarno za targetirane osebe,« je povzel.

V LMŠ, SD, SAB in NP ostro nasprotujejo predlogu, saj bo po njihovem zakon nesorazmerno posegel v zasebnost državljanov in omogočil politično obračunavanje z nasprotniki vlade. Po mnenju Andreje Zabret iz LMŠ ustvarja velik prostor za zlorabo podatkov v politične in druge namene, zato je prav, da bo šel, če bo sprejet, v ustavno presojo. »Prav neverjetno je, kako koaliciji v vsak zakon uspe vtakniti rešitve, ki kažejo na klinično sliko želje po spreminjanju vseh delujočih podsistemov, ki jo tokrat dopolnjuje z željo po polnem nadzoru državljanov,« je dodala.


Baković: Nesprejemljiva širitve represivnih pooblastil državnih organov

Kot je mnenje večine povzel Predrag Baković iz SD, sistem potrebuje nadgradnjo. A ne na tak način, saj gre »za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov«, je ocenil in poudaril, da je vlada predlog pripravila brez usklajevanja s ključnimi deležniki in strokovno javnostjo. Tudi Matej T. Vatovec iz Levice je ocenil, da se ne pogovarjamo o nadgradnji sistema, temveč o »podtaknjencu«. Če bo nekdo kupil avto za več kot 15.000 evrov, se bo urad lahko odločil, da posel preišče in vpogleda v vse podatke o njem, je orisal in opozoril, da ni nobenih varovalk, nobenih meril in demokratičnega nadzora.

Pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost bodo neomejena, urad, ki je del izvršilne veje oblasti, pa poroča le ministrom in vladi, po lastni presoji bo lahko celo zavrnil posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji, pa je med drugim naštela Janja Sluga iz NP. »Rešitve predvsem nasprotujejo ustavni in zakonski ureditvi področja varstva osebnih podatkov. Omogočajo največjo koncentracijo podatkov fizičnih in pravnih oseb pod enako streho. Uradu daje neomejena pooblastila za obvladovanje osebnih podatkov, kar odpira vrata zlorabam in posegom v zasebnost,« je izpostavil Andrej Rajh iz SAB.