in

Odzivi slovenskih politikov: vrstijo se obsodbe ruskega priznanja ukrajinskih separatističnih regij

Po včerajšnjem ruskem priznanju neodvisnosti ukrajinskih separatističnih republik Lugansk in Doneck se danes vrstijo odzivi politikov. Iz institucij EU so že sporočili, katere ukrepe vključuje prvi sveženj sankcij EU proti Rusiji.

Odzvali pa so se tudi številni slovenski politiki. Predsednika republike in vlade, Borut Pahor in Janez Janša, se strinjata, da je odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, je danes tvitnil Pahor.


Janša je že ponoči na twitterju obsodil rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska in se zavzel, da EU Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva. Janša ter ministri Matej Tonin, Anže Logar in Zdravko Počivalšek so se kasneje dogovorili, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU.

Da Slovenija ostro obsoja odločitev ruskega predsednika Putina, je na twitterju zapisalo tudi zunanje ministrstvo. »Ti sovražni ukrepi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in zavez iz dogovorov iz Minska, ne bodo ostali brez posledic,« so sporočili. Slovenija skupaj z evropskimi partnerji ostro obsoja nezakonita dejanja, ki spodkopavajo mednarodni pravni red, in poudarja pomembnost enotnega nastopa EU, so sporočili z zunanjega ministrstva. Aktivnosti Slovenije glede priznanja neodvisnosti Donecka in Luganska s strani Rusije se usklajujejo na ravni EU, zunanji ministri bodo danes popoldne odločali o odzivu na nezakonita in agresivna dejanja Ruske federacije.

Kot so dodali, na ravni EU usklajujejo tudi diplomatsko prisotnost in krizno odzivanje na terenu v Ukrajini.

MZZ slovenskim državljanom še naprej odsvetuje potovanja v Ukrajino, tistim, ki se začasno nahajajo v Ukrajini, pa svetujejo, da poskrbijo za varno vrnitev v domovino.

Obrambno ministrstvo je medtem na twitterju zapisalo, da je »Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zveze Nato«.

Zorčič: V takšnih situacijah najkrajšo potegnejo ljudje, ki nimajo nič s tem

Predsednik DZ Igor Zorčič je rusko priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini označil za škodljive enostranske poteze Rusije, ki predstavljajo kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je cilj, da ne pride do kakršnegakoli oboroženega konflikta. Kot je poudaril, v takšnih situacijah »najkrajšo potegnejo ljudje, ki nimajo nič s tem, kar se pravzaprav dogaja«.

Sam tako pričakuje, da bo Evropska unija, ob dejstvu, da se situacija odvija na njenem pragu, stopila skupaj in poiskala skupen zunanjepolitičen jezik. O tem, kakšna je pri tem vloga Slovenije, je Zorčič dejal, da se v Sloveniji velikokrat precenjujemo, ko gre za reševanje zadev, ki se dogajajo v tujini in na tujih kriznih območij. Kljub temu je Slovenija enakopravna članica EU, zato meni, da lahko že s tem, da izpostavlja to, kar se kaže kot enotni jezik EU, doseže to, da se članice poenotijo in tako dosežejo skupni interes, to je mir.

Na obiske Ukrajine, ki jih je napovedal premier Janez Janša, je dejal le, da je treba vsak napor, ki gre v smer iskanja miru in kompromisov, pozdraviti. Hkrati se je Zorčič odzval tudi na besede obrambnega ministra Mateja Tonina, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU. Kot je ocenil Zorčič, mora biti Slovenija privržena širitvi EU, a je hkrati spomnil, da na članstvo v EU trenutno že čaka več držav, med drugim države Zahodnega Balkana.


Za večino strank je priznanje ukrajinskih separatističnih ozemelj kršitev mednarodnega prava

Predsednica odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Monika Gregorčič (Konkretno) je danes v odzivu za STA rusko priznanje ukrajinskih separatističnih republik označila za vrhunec napetosti večmesečnih eskalacij na tem območju vzhodne Evrope. Po njenih besedah to predstavlja »eklatantno kršitev mednarodnega prava, med drugim tudi ustanovne listine Združenih narodov in ogroža multilateralizem, svetovno ureditev, ki je garant miru po drugi svetovni vojni«. Kot ocenjuje, so zato primerjave z obdobjem in dogajanji pred drugo svetovno vojno »še kako na mestu«.

Poslanec največje koalicijske stranke SDS Branko Grims je v odzivu ocenil, da bi dogajanje v Ukrajini moralo vse strezniti. Dejstvo je, da se na področju zunanje politike brezobzirno uveljavljajo interesi mednarodne skupnosti in zato je še toliko pomembneje, kako ravnamo na področju obrambe, to ne more biti predmet nekih preračunavanj ali demagogije, je prepričan Grims.

V LMŠ, SD, SAB, DeSUS in poslanski skupini nepovezanih poslancev so izrazili nasprotovanje in zaskrbljenost nad kršenjem teritorialne suverenosti držav ter mednarodnega prava. Ob tem pa so se zavzeli tudi, da si Slovenija skupaj z zavezniki v EU in mednarodnih organizacijah prizadeva za mirno rešitev krize z diplomacijo.

Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca dana situacija kaže na to, kakšno vlogo bi morala zavzemati Slovenija. Ocenjuje tudi, da prizadevanja po prekomernem in nesmiselnem oboroževanju za sodelovanje v Natovih misijah v tujini kaže na to, da so to platforme, ki bodo Slovenijo lahko dolgoročno ogrozile. Ob tem je še poudaril, da gre za jasen spopad med dvema velesilama, Nata in Rusije zaradi dobrin.

Za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega je bilo rusko priznanje Donecka in Luganskega pričakovano. Po njegovem mnenju pa krivda leži na EU, ki je s tem, ko je kot samostojno priznala Kosovo, odprla Pandorino skrinjico. Prepričan je tudi, da se Slovenija napačno odziva in da nikakor ne sme podpreti članstva Ukrajine v EU, saj bi to bil »strel v koleno in možnost še hitrejšega razpada EU«.


Obsojajo tudi slovenski evropski poslanci

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so povečini obsodili rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih samooklicanih republik Doneck in Lugansk, ki jo vidijo kot kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter grožnjo miru.

»Žal se je zgodilo to, česar smo se mnogi bali. Gre za kršitev mednarodnih pogodb s strani (ruskega predsednika Vladimirja) Putina in veliko grožnjo svetovnemu miru, zato obsojam rusko agresijo. Kršitev suverenosti ukrajinskega ozemlja bo žal porušila krhek mir, ki je vladal v Ukrajini zadnja leta,« je na twitterju zapisal Franc Bogovič (EPP/SLS), pri čemer je delil tvit slovenskega premierja Janeza Janše, v katerem je ta med drugim rusko priznanje obsodil kot »nezakonito dejanje«.

Za Ljudmilo Novak (EPP/NSi) je napovedana kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine povsem nesprejemljiva. »V Evropskem parlamentu enotno in odločno zavračamo vsakršne poskuse oslabitve ali spodkopavanja varnostnih načel v Evropi,« je tvitnila.

Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je zapisala, da bo odgovor na dogajanje v Ukrajini pokazal, »ali je EU zmožna kaj več od sprejemanja praznih resolucij in podeljevanja nagrad ruskim oporečnikom. Čas se izteka«. Njen strankarski kolega Milan Zver je poudaril, da Rusija grobo krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost Ukrajine. »EU mora nastopiti enotno in hitro z ostrimi in ciljnimi sankcijami proti Rusiji,« je zapisal v odzivu.

Po mnenju Milana Brgleza (S&D/SD) je »položaj preveč resen, da bi kazali s prstom, kaj šele z orožjem«. Edini možen odgovor za EU je, da vodi na odločen način s ciljem umiritve razmer in ponovno potrdi načela helsinške sklepne listine. Njegova strankarska kolegica Tanja Fajon je opozorila, da odločitev Rusije pomeni »kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava ter sporazumov iz Minska«.


Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew/LMŠ) sta v skupnem odzivu izrazila pričakovanje, da bo EU sprejela »ustrezen in kredibilen nabor skupnih ukrepov zoper Rusijo, vključno s sankcijami«. Upata sicer, da še niso izčrpana vsa diplomatska sredstva. »Pozivava vse institucije EU, kot tudi EU kot celoto, k enotnosti in pripravi na dolgotrajno reševanje te največje varnostne krize v Evropi po koncu druge svetovne vojne, ki bo vplivala na nas vse,« sta zapisala.