in

Novinarji Radia Slovenija: Ukomove ocene prispevkov RTVS nedopustno poseganje v neodvisnost novinarskega dela

Kot so zapisali v izjavi, se v zapisih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) ponavljajo ocene, da gre pri njihovem poročanju za enostranske prikaze družbeno-političnega dogajanja, pri čemer vladni ocenjevalci navajajo, čigav odziv je manjkal, naštevajo, kaj bi moral novinar še vprašati, dodati, povedati, kako bi moral predstaviti svoje sogovornike, o čem in kako bi morali poročati mediji Radiotelevizije Slovenija.

V zapisih po njihovih navedbah »ni mogoče zaznati iskrene želje po odzivanju na morebitne napake, nedoslednosti ali nekorektnosti novinarskih prispevkov, pač pa je zelo jasno razvidno nezadovoljstvo s tistimi vsebinami, ki odražajo za vlado morda neprijetno realnost«. »Iz ocen zelo očitno veje želja po relativizaciji sporočil v prispevkih oz. po zamegljevanju bistva z vsiljevanjem vladnih odzivov, kjer to ni potrebno,« so med drugim zapisali v izjavi.

Stališče, ki so ga poslali iz aktiva, po njihovih navedbah podpirajo tudi aktiv novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija, aktiv MMC, aktiv novinarjev Radia Maribor, Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, katedra za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje omenjene fakultete.

Kot so opozorili, njihovo delo temelji na programskih standardih RTV Slovenija, Kodeksu novinarjev Slovenije ter Poklicnih merilih in načelih novinarske etike RTV Slovenija. Širši okvir njihovega delovanja pa določa zakonodaja (zakon o medijih, zakon o RTV, ustava …).

»Če bi pristali na to, da so mediji namenjeni le vladni propagandi, ne potrebujemo novinarjev«

Poslanstvo RTV Slovenija pa je po njihovih navedbah obveščanje javnosti o družbeni realnosti z različnih zornih kotov, vsekakor pa ne zgolj z vladnega vidika. »Prav v tem je smisel uredniške avtonomije. V nasprotnem primeru, če bi pristali na to, da so mediji namenjeni le vladni propagandi, ne potrebujemo novinarjev in ne potrebujemo javne radiotelevizije,« so zapisali.

V izjavi so poudarili, da vladnemu uradu ne odrekajo pravice kritike ali izražanja mnenja o njihovem delu, da pa verjamejo, »da so naslov za tovrstne odzive ustaljeni kanali, ne pa pisarna generalnega direktorja, kamor je prišla prva tovrstna analiza«.

»Nekorektno in destruktivno postopanje vladnega urada razumemo kot del širših političnih prizadevanj po uničevanju ugleda slovenskih medijev z največjo medijsko organizacijo RTV Slovenija na čelu ter poskusov zbijanja verodostojnosti ustvarjalcem medijskih vsebin. Na tak način ‘komuniciranja’ z vladajočo politiko ne moremo pristati,« so opozorili.

Poudarili so, da jih k temu zavezuje odgovornost do javnosti, »kajti v trenutku, ko nihče nikomur več ne more verjeti, nastopijo nedemokratične razmere, v katerih oblast določa, kaj je resnica, v katero pa ne sme nihče podvomiti«.