in

Levica umika zahtevo za sklic referenduma o dohodnini

V stranki sicer še vedno menijo, da je novela zakona o dohodnini škodljiva. »To se jasno vidi te dni, ko imamo stavko medicinskih sester in drugih v javnem sektorju. Zanje se ne najde denarja, hkrati pa vlada očitno ima denar, da bo za 800 milijonov evrov znižala prihodke v proračun,« je dejal Mesec.

Gre za znesek, enak letnemu izdatku za osnovno šolstvo. »Če bi bila vlada poštena, bi ljudi vprašala, ali so za to, da za nekaj deset evrov evrov višjo neto plačo osnovno šolstvo plačujejo iz lastnega žepa,« je poudaril.

A od desnice Mesec ne pričakuje poštene igre, pač pa »demagoško« vodenje kampanje na način, da bodo ljudi vprašali, ali si želijo višje plače. »Tega si vsi želimo,« je dejal Mesec, a z načinom, ki ga je zastavila vlada, bo posledica osiromašen proračun, kar pomeni plačevanje določenih javnih storitev iz žepa.

Mesec: »Desnici nočemo dati veselja, da si bo na tem gradila kampanjo”

Zahtevo za referendum vseeno umikajo, ker desnici, kot je dejal Mesec, »nočemo dati veselja, da si bo na tem gradila kampanjo«. Bodo pa novelo zakona o dohodnini v primeru zanje ugodnega razpleta volitev odpravili oz. popravili, odvisno od dogovora znotraj morebitne koalicije.

Namesto višjih neto plač v Levici predlagajo olajšanje dostopa do stanovanj, zlasti za mlade. »Veliko večji potencial za izboljšanje materialnega položaja ljudi je v tem, da država garantira socialno varnost od zibelke do groba – od brezplačnega vrtca prek brezplačnega šolstva, dostopa do zdravnika in zobozdravnika, strehe nad glavo do doma za starejše,« je prepričan Mesec. V tem primeru lahko ljudje plače porabijo, kot želijo, in ne za preživetje.

Spomnil je, da so zahtevo za referendum vložili decembra, ko je kazalo, da bo v državnem zboru padel. A sta dva poslanca, Igor Zorčič in Janja Sluga, ki naj bi bila na opozicijski strani, »pet pred dvanajsto menjala stran«. Cilj je bil zavleči sprejemanje zakona, da ta ne bi bil sprejet v mandatu aktualne vlade. »Ni pošteno, da ta vlada pušča naslednji 800-milijonsko luknjo. Take stvari se dela ob začetku mandata, če že,« je še dejal Mesec.

Po predlogu novele bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem se bi neto plače vsem delavcem povečale.

Vlada predlaga tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.