in

Levica s predlogom zakona za progresivno obdavčitev praznih stanovanj


Kot so potrebo po zakonu utemeljili v Levici, je danes po ocenah nepremičninskih agentov investicijske narave že 30 odstotkov vseh nakupov nepremičnin. “Trend je posledica odsotnosti vsakršne stanovanjske politike in neustrezne obdavčitve nepremičnin,” so izpostavili.


Prihodki z naslova davkov na nepremičnine in drugo premoženje so v Sloveniji po njihovih navedbah “sramotno nizki”, saj država z davki na premoženje zbere le 1,8 odstotka vseh davčnih prihodkov, medtem ko povprečje v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj znaša 5,7 odstotka.


Na ravni države naj bi imeli po nekaterih ocenah, ki jih povzemajo, 175.000 praznih stanovanj, na drugi strani pa primanjkuje 30.000 javnih najemnih stanovanj.


Po zakonskem predlogu Levice, pod katerega se je kot prvi podpisal Luka Mesec, bi bile predmet obdavčitve nepremičnine, ki zajemajo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oz. rekreacijo ter poslovne prostore, zavezanci pa bi bile fizične osebe, ki so lastniki naštetih nepremičnin. Davka ne bi smeli prevaliti na najemnike oz. druge uporabnike nepremičnine – za to je predvidena globa v višini od 2000 do 20.000 evrov.


Osnova za davek bi bila vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bi se znižala za znesek, ustrezen vrednosti 120 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine, a le pod pogojem, da lastnik ali njegovi ožji družinski člani stalno bivajo v stanovanjskem prostoru. Lastniki stanovanj z uporabno kvadraturo pod 120 kvadratnih metrov, ki so namenjena njihovemu bivanju oz. bivanju njihove ože družine, davka tako ne bi plačali.


Predlagane davčne stopnje so progresivne in se razlikujejo glede na vrsto ter vrednost nepremičnine. Za stavbe, med katerimi so stanovanja, naj bi znašale od 0,1 do 1,5 odstotka. Za stanovanja, ki jih lastnik oddaja v najem, bi se povečale za 50 odstotkov, za stanovanja, ki jih lastnik niti ne oddaja niti jih ne uporablja, pa za 150 odstotkov.


Za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oz. stanovanja in garaže bi se stopnje davka pod pogojem, da se je zaradi popravila ali obnove njihova vrednost povečala za več kot 50 odstotkov, za obdobje treh let znižale za 50 odstotkov; zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, pa bi se odmerjeni davek znižal za 10 odstotkov za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Davčne stopnje za prostore za počitek in rekreacijo po predlogu znašajo od 0,2 do 4,5 odstotka, davčne stopnje za poslovne prostore pa od 0,15 do 3,3 odstotka. Za poslovne prostore, ki jih lastnik ne uporablja ali jih oddaja za opravljanje dejavnosti, bi se stopnje davka na poslovne prostore povečale za 50 odstotkov.


Davek pa se ne bi plačeval od kmetijskih gospodarskih poslopij; poslovnih prostorov, ki jih lastnik oz. uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti; stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva; od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik, ter od stavb, ki se jih ne sme uporabljati iz objektivnih razlogov.


Levica predlaga, da davek odmeri davčni organ z odločbo, davčni zavezanci pa ga plačajo v največ štirih zaporednih obrokih. Zoper odločbo o odmeri naj bi bila dovoljena pritožba, ki pa ne bi zadržala izvršitve odmerne določbe.