in

#Intervju Iztok Klančnik: Napredek z dialogom

Kaj se je spremenilo v sedmih letih, odkar ste prevzeli smučarske vajeti?

Začetek je bil strašno težak, saj sem se na povabilo Enza Smrekarja podal na pot, ki je nisem dobro poznal. Ko se nečesa lotim, skušam narediti premike. Prva leta mojega mandata so bila posvečena sanaciji zadolžene panoge. Spomnite se, kako so se pritoževali tekmovalci, ki so plačevali samoprispevke. In medtem ko so tekmovalci in spremljevalci potovali po svetu, smo mi trepetali, ali bodo sploh lahko plačevali z bančnimi karticami. Ta leta smo uspešno preživeli. Zdaj se ukvarjamo le s tekočo likvidnostjo. V okviru panoge imam enkratno ekipo, in sicer v Mihi Verdniku kot poslovnem vodji in Janezu Slivniku kot strokovnem šefu. Tudi večje reprezentance nam priznavajo izjemen napredek in nas želijo imeti ob sebi kot enakopravnega partnerja. Te stvari v alpskem smučanju niso samoumevne in smo nanje lahko ponosni. Pri mojem vodenju je predvsem drugače to, da se skušam z vsakim pogovarjati. Ljudi ne ločujem na prijatelje in sovražnike, temveč iščem dialog.

Kako komentirate iz leta v leto rekordnejše proračune panoge za alpsko smučanje?

Pri sponzorjih včasih niso najpomembnejši dosežki. Najbolj jih zanima, da so zadeve znotraj panoge urejene. Vedo, da lahko le tako pridejo tudi uspehi. In mi to dokazujemo. Zdaj imajo športniki za seboj ekipe, ki svoje delo opravijo tako dobro, da se lahko smučarji povsem predajo svojemu delu.

Kakšen cilj ste si postavili v naslednjem mandatu?

Imamo več ciljev. Največji je povečati število vadbenih poligonov. Pred kratkim smo podpisali partnerstvo s Starim vrhom. V Kranjski Gori so pogoji vse boljši, predvsem odkar je novi direktor žičnic Peter Wettengl, ki zelo razume in podpira naš šport. Želimo si biti bolj prisotni na Rogli, Kopah, Soriški planini in še kje. Ne mislim le na vrhunski šport, saj si želimo imeti močno otroško bazo. Na pokalu Roka Petroviča v Kranjski Gori smo imeli 280 otrok, kar kaže, da klubi delajo dobro. Zato bomo sedmim klubom, ki največ delajo z otroki, finančno in strokovno pomagali. Športnikom želimo omogočiti boljše izobraževanje na daljavo, zato bi radi podpisali pogodbe še z več šolami.

Se tudi vam zdi, da medtem ko vodite vse slovenske klube, širši javnosti ob nazivu vaše funkcije ni znano, kaj pravzaprav delate?

Tako imenovanega samoupravnega načina upravljanja smučarije nisem več pripravljen voditi na tak način. Odločil sem se za drugačno obliko upravljanja. Ideja je nastala iz opravljanja dela v zadnjem letu. Model, da morajo biti v odborih točno določeni ljudje iz točno določenega kraja, je preživet. Na drugi strani imamo zelo aktivne ljudi, ki skušajo narediti korak naprej, a nimajo funkcije. Pričakujem, da bo na aprilskem zboru potrjeno, da ne bomo imeli več odbora, temveč kolegij predsednika. Ta bo imel dva podpredsednika ter tri ali štiri člane. Kolegij bosta sestavljala poslovni in strokovni direktor ter denimo trije najaktivnejši člani največjih klubov. Taki sestanki trajajo uro do dve in so veliko produktivnejši, kot če se zberejo vsi klubi, njihove sklepe pa mora na koncu potrditi še zbor. Morda bosta po novem sistemu zbor ali dva več na leto, a bomo hitrejši, mobilnejši, dobivali pa se bomo vsak mesec ter sproti reševali stvari. Poleg kolegija bo kot strokovno telo še naprej deloval strokovni svet, ki ne bo več politični, temveč strokovni. Gregor Benedik, ki se mu zahvaljujem za vrhunsko opravljenih sedem let dela, ne bo več predsednik, ampak član strokovnega sveta, predsednik pa bo prvi mož stroke Janez Slivnik. Ostali pa bosta komisiji za sodnike in tehnične delegate.