in

Golob v boj za poslanski mandat v Ljubljani, med kandidati Gibanja Svoboda tudi Tereza Novak in Miroslav Gregorič

Robert Golob je na današnji novinarski konferenci ocenil, da so volivci stranko očitno prepoznali kot resnega akterja na političnem parketu. Volilne kandidatne liste v stranki še niso povsem zaprli, trenutno zaključujejo izbor zadnjih 15 kandidatov. Po Golobovih besedah pa so izbirali med okoli 200 možnimi kandidati.

V Ljubljani bodo poleg njega kot predsednika stranke v boj za glasove volivcev poslali tudi Miroslava Gregoriča in Terezo Novak, ki sta javno izpostavljena tudi v času vojne v Ukrajini. Golob ob tem pričakuje, da bodo med temami volilne kampanje tudi okrevanje in odziv vlade na soočanje s humanitarno, energetsko in gospodarsko krizo, ki se obetajo. Tudi zato, ker »obstajajo odzivi, ki so učinkoviti in ambiciozni, s katerimi bo Slovenija lahko iz krize izšla kot zmagovalka«.

Obsodili rusko agresijo in pozdravili deklaracijo DZ

V stranki so jasno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, pozdravljajo pa tudi deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki jo je danes sprejel DZ. Kljub temu pa njihovo osnovno načelo, h kateremu pozivajo tudi vse politične akterje, ostaja iskanje rešitve in zagotavljanje miru. Po Golobovih besedah tako v stranki pričakujejo, da bo odbor DZ za zunanjo politiko kmalu sprejel jasno stališče, s katerim bo pozval vse politične akterje, da se vzdržijo kakršnihkoli dejanj ali besed, ki vodijo v eskalacijo vojne.

Posledice vojne se izražajo tudi v humanitarni krizi. Golob je pozdravil enotnost politike in pripravljenost ljudi, da pomagajo ukrajinskim beguncem. »Ključna naloga vlade in države pa je, da organizira logistično in nastanitveno infrastrukturo,« meni Golob.

Da ima Slovenija velik potencial za nudenje zatočišč beguncem in da so ljudje pripravljeni pomagati, je izpostavila tudi Novakova. Meni, da bi morala država izkoristiti solidarnostni moment ljudi, uskladiti vse akterje ter vzpostaviti enoten sistem pomoči, obenem pa imeti načrt, kako v demografsko politiko vključiti tudi migrante in begunce.

Dogajanje v Ukrajini odpira tudi vprašanje jedrske varnosti. Gregorič pomirja, da tako uprava za varstvo pred sevanji kot tudi uprava za jedrsko varnost pozorno spremljata dogajanje v Ukrajini, pripravljeni pa so tudi vsi načrti ukrepov za primer eskalacije. Dogajanje spremljajo tudi v evropskem združenju za jedrsko varnost, za zdaj pa ni zaznati povišanega sevanja, prav tako so v mejah normalnosti tudi drugi varnosti parametri, je še zatrdil Gregorič.


Golob: Glavna prioriteta mora biti ukrepanje glede plina

Glavna prioriteta slovenske energetske in tudi zunanje politike mora v sedanjih razmerah biti ukrepanje glede plina, zagotoviti ga je treba za naslednjo zimo, meni Robert Golob. Ker je energetska oskrba postala stvar nacionalne varnosti, se je treba usmeriti v obnovljive vire energije, pravi.

Energetika je poleg gospodarstva področje, kjer v Sloveniji čutimo največjo neposredno škodo ruske agresije na Ukrajino, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Golob. »Po naših izračunih, za katere sem prepričan, da so zelo natančni, bo neposredni strošek, ki ga bo morala Slovenija … izključno zaradi agresije in zvišanja cen energentov dodatno plačati za uvoz energentov, skoraj dve milijardi evrov letno,« je povedal.

Največji del teh stroškov po njegovih besedah odpade na zemeljski plin, čeprav Slovenija z vidika energijske vrednosti in količin uvozi največ naftnih derivatov. Pri obeh energentih je Slovenija praktično 100-odstotno odvisna od uvoza, ima pa pri naftnih derivatih vsaj 90-dnevne zaloge ter lahko poseže na trg in regulira cene, medtem ko pri zemeljskem plinu strateških rezerv ni. Na evropski ravni so sicer zaloge plina za čas do konca te zime, a brez ukrepanja lahko naslednjo zimo pride do redukcij, opozarja Golob.

»Ukrepanje na področju plina mora biti glavna prioriteta naše energetske in tudi zunanje politike,« je dejal in dodal, da je to stvar zunanje politike zato, ker niti tako velika država, kot je Nemčija, tega vprašanja ne more urediti sama, ampak ga lahko le znotraj EU in v odnosu do dobaviteljev zemeljskega plina po svetu. »In temu bi se morala Slovenija priključiti,« je prepričan Golob, ki meni, da je Slovenija v preteklosti »popolnoma nespametno« opustila alžirski plin in da ni izkoristila dejstva, da je na Krku na Hrvaškem terminal za utekočinjeni zemeljski plin.

Vlado poziva, naj začne nemudoma izvajati ukrepe, s katerimi bo stabilizirala oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom za prihodnjo zimo, kajti tudi ko bo v Ukrajini dosežen mir, kar sicer po njegovem mnenju verjetno ne bo kmalu, bodo cene in oskrba z energenti zaradi tveganj ostale na sedanjih ravneh. Zato bi po njegovem mnenju morala odgovorna politika staviti na samozadostnost Slovenije tako pri energiji kot pri hrani.

Meni, da bi morala tudi Slovenija, tako kot je Nemčija, ugotoviti, da je energetska oskrba postala stvar nacionalne varnosti. »In če je energetska preskrba stvar nacionalne varnosti, moramo takoj odpraviti vse birokratske ovire za pospešeno izgradnjo obnovljivih virov energije,« opozarja.


Golob gradnje plinskega terminala v slovenskem morju ne podpira

Morebitne gradnje plinskega terminala v slovenskem morju ne podpira. »Umestitev in izgradnja objekta, kot je plinski terminal, je, sploh v Sloveniji, proces ne enega, ampak dveh mandatov. Ali je to ustrezen in odločen odziv na krizo, ki je danes že v naših denarnicah? Ne,« je prepričan.

Namesto tega bi bilo treba po njegovem mnenju bolj izkoristiti terminal na Krku in tudi iskati priložnosti za dobavo prek Italije, hkrati pa se lotiti prestrukturiranja industrije in ogrevanja, kar se tiče porabe plina. »Zemeljskega plina uvozimo za skoraj 10 teravatnih ur energije. To je za tri ‘Šoštanje’,« je ponazoril.