in

Bruselj s smernicami za pomoč članicam glede začasne zaščite beguncev iz Ukrajine

EU je v začetku meseca dosegla dogovor o sploh prvi uporabi direktive o začasni zaščiti za pomoč ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Od začetka ruske invazije 24. februarja je to državo zapustilo že več kot tri milijone ljudi, od tega naj bi bilo po ocenah ZN več kot polovica otrok.

Direktiva, ki se je začela uporabljati 4. marca, beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.

Da bi bil postopek pridobitve takojšnje zaščite čim bolj nemoten, je komisija danes objavila operativne smernice. Da bi tem osebam zagotovili neovirano gibanje znotraj EU, lahko na meji prejmejo 15-dnevne vizume; poleg tega prevozniki v nobenem primeru ne bi smeli biti kaznovani za prevoz teh oseb brez dokumentov, je povedal podpredsednik komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja.

Po njegovih besedah je ena največjih skrbi trenutno število otrok, ki prihajajo brez spremstva, ki jih je treba evidentirati ter jim zagotoviti posebno oskrbo.

Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je izpostavila nekatere izzive v povezavi s sprejemom beguncev, med drugim, kako zagotoviti, da nacionalni sistemi ne bodo preobremenjeni in da bodo ljudje dobili zaščito, ki si jo zaslužijo.

Smernice med drugim vključujejo pojasnilo, kdo je upravičen do začasne zaščite, opredelitev »ustrezne zaščite« v skladu z nacionalnim pravom, nadalje opredelitev vrste dokazil, ki jih je treba predložiti za pridobitev začasne zaščite ali ustrezne zaščite v skladu z nacionalnim pravom. Dokument vsebuje tudi smernice za zagotovitev prostega gibanja pred izdajo dovoljenja za prebivanje in po njej kot tudi zagotavljanje pomoči pri repatriaciji osebam, ki nimajo pravice do prebivanja v EU.

Smernice vključujejo tudi posebno poglavje o otrocih. Otrokom in najstnikom brez spremstva bi bilo treba takoj določiti zakonitega skrbnika ali jim zagotoviti ustrezno zastopanje, izhaja iz sporočila, ki ga je danes objavila Evropska komisija.

Evropska komisija je danes v podporo Ukrajini izplačala dodatnih 289 milijonov evrov nujne makrofinančne pomoči in odobrila 120 milijonov evrov nepovratnih sredstev za Ukrajino kot proračunsko podporo. Že prejšnji teden so Ukrajini izplačali 300 milijonov evrov iz naslova novega 1,2 milijarde evrov vrednega programa nujne makrofinančne pomoči. Preostalih okoli 600 milijonov evrov bodo izplačali pozneje v letu.

Vzporedno z izvajanjem tega programa komisija pripravlja dodatni program makrofinančne pomoči za nadaljnjo dolgoročno podporo Ukrajini, kar je konec januarja napovedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 816 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 816 civilistov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1333 ranjenih civilistov.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje, saj komisariat ne more zbrati natančnih informacij iz nekaterih najbolj prizadetih mest, vključno z Mariupoljem.

Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

»Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno s težkim topništvom in raketometi ter raketnimi in zračnimi napadi,« so sporočili iz urada.